__________________________________________________________________________________________________________________________________:___________________________
kdo morda ve katera je najboljša strupena kača na svetu?????
Ne no to je TAJPAN.
TAJPAN
1. Rod tajpanov (znanstveno ime Oxyuranus ) združuje tri vrste strupenjač iz družine strupenih gožev (Elapidae), ki prebivajo v Avstraliji in Papui noviGvineji. Po nekaterih podatkih naj bi bili tajpani najbolj strupene kače na svetu.
2. TELESNE ZNAČILNOSTI
Tajpani so dokaj velike kače, saj odrasli primerki merijo od 78-226 cm v dolžino, s čimer pa tudi največje kače v Avstraliji. Mlade kače merijo od 30-34 cm v dolžino. Imajo relativno vitko telo in veliko glavo pravokotne oblike, ki je jasno ločena od preostalega telesa. Na zgornjem delu glave imajo devet velikih in simetričnih lusk. Hrbtna stran je obarvana svetlo ali temno rjavo, rdečkastorjavo, bakreno ali olivno in je brez barvnih vzorcev, trebušna stran pa je belkasta, pri celinskih tajpanih rumena. Z izjemocelinskih tajpanov je glava svetlejša od preostalega telesa. Spol se po velikosti in barvi ne more razlikovati.
3. ŽIVJENSKI PROSTROR V NAVAdah
Tajpani prebivajo v Avstraliji in Papui Novi Gvineji. Obalni tajpani naseljujejo vzhodno obalno območje do severne Avstralije, in sicer prebivajo v tropskih savanah in gozdovih, kjer je letna količina padavin nad 800 mm. Druge dve vrsti sta omejeni na notranjost Avstralije s suhim polpuščavskim podnebjem, kjer vsebuje letno količino padavin pod 300 mm. Pretežno tako aktivni podnevi.
4. PREHRANA
Za razliko od drugih strupenjačev v Avstraliji se tajpani hranijo le s toplokrvnmi in (homeotermnimi) živalmi, kot tako manjšimi glodalci in drugimi sesalci in ptiči. Tudi v ujetništvu so plazilci in dvoživke prezrte. Plen zaznajo z odličnim vohom in vidom . Najprej ga hitro ugriznejo, nato pa se umaknejo na varno in počakajo, da močan strup ubije ali vsaj onesposobi plen.
vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Tajpan
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Hejjjj
APPALOOSA
Indijanci si lahko ponosno pripišejo za to znamenito ameriško pasmo, katere pegasta dlaka je cenjena po vsem svetu. Indijanci Nez Perce so bili znani kot edino pleme, ki je svoje konje vzrejalo selektivno, in hoteli so samo najboljše konje- najmočnejše, najhitrejše in z najzaneslivejšimi nogami.
PISANA ZGODOVINA
Indijanci Nez perce so z vlado Zduženih držav amerike leta 1855 sklenili pogodbo, na podlagi katere je pelme dobilo 2,8 milijona hektarjev zemlje. Danes leta 1860 tako v rezervatu odkrili zlato in prihajalo je vse več naseljencev, ki so kršili pogodbo. Zemljišča plemena so se skrčila in izbruhnili so spopadi. Poglavar se je leta 1877 predal, konji pa so bili zaseženi. Indijancem Nez P so prepovedali imeti v lasti pegaste konje in ta zakon ni bil preklican vse do leta 1991.
ZNAČILNI VZORCI
Appaloosa, ki je prepoznavna po svojih pegah na dlaki, mora imeti še 3 druge značilnosti:
- Vidno beločnico
- Pegasto kožo
- Navpične proge na kopitih
7 prepoznavnih vzorcev dlake:
1.Odeja
2.Pege
3.Odeja s pegami
- Pisani vzorec
- Pisana odeja s pegami
- Pisana odeja
- Vzorec z osnovno barvo
Vse pa tudi 13 vrst podlage.
KONJ PALOUSA
Ime appaloosa ni bilo skokovano vse do 20. Stoletja. Pegasti konji so bili v velikem številu opaženi krog reke Palouse, ki je tekla skozi vzhodni Washington in severni Idaho. Beli naseljenci so ji rekli “konj palouse”, kar je prešlo v konj “ appaloosa” in to ime se je prijelo. Claude Thompson iz Oregona, ki je prideloval pšenico, je leta 1938 ustanovil društvo konja appaloosa, ki je pasmo podpiralo.
ZNAČILNOSTI
Višina: 142 cm v več
Barva: 13 temnih barv, 7 vzorcev dlake
Značaj: pozoren, bister, ognjevit
Uporaba: jahanje, preskakovanje ovir, treking, delo na ranču
Pasmo imate opisano tudi na mojem blogu. Link bo spodaj.
Vir: Prečudoviti konji
Blog: https://www.pil.si/forumi/pilov-blog/pasme-konj/5
PS na blogu je lepše napisano zaradi barv.
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
KAČE
- Kače
(znanstveno ime Serpentes ) so mesojedi plazilci brez okončnin , ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem , krokodilom in želvam . Trenutno je znanih okrog 3.150 vrst kač, ki jih združujemo v 456 rodov, Živijo na vseh celinah, razen večine Antarktike in manjših otokov .
- OPIS
Podobno kot drugi luskarji so kače ekotermi animioti , katerih telo preraščajo . Njihova posebnost je oblika telesa, ki je pravilno plazenju skozi luknje. Je podolgovato in vitko (»kačasto«) ter brez okončin. Od podobnih breznogih kuščarjev (npr. slepec ) jih ločimo po tem, da nimajo vek in zunanjega ušesa . Po navadi imajo 200 do 400 ali celo več vretenc in samo eno delujoče pljučno krilo. V čeljusti imajo mnoge kače veliko več sklepov kot druge plazilce , kar jim omogoča, da zelo široko razprejo usta ko požirajo plen. Z razcepljenim jezikom mahajo gor in dol, nato pa konici potisnejo v parni odprtini Jacobesenovega (oz. vomeronazalnega) organa v ustih, ki zaznava kemične delce v zraku (vonj). Ker je odprtina parna, lahko s tem do neke mere določijo tudi smer dražljaja . Nekatere imajo tudi kače čutila , občutljiva nainfrardeče valovanje, ki se nahajajo med nosnicami in očmi. Omogočajo jim, da »vidijo« toploto, ki jo oddaja njihov plen.
Telo kač je prekrito s čvrstimi, prekrivajočimi se luskami, ki izraščajo iz povrhnjice . Luske na trebuhu so hrapave, da se bolje oprijemajo podlage, sicer pa je površina kače na otip gladka in suha. Razširjena zmotna predstava da so kače sluzaste izvira verjetno iz njihove podobnosti s črvi . Par prozornih lusk prerašča tudi oči , ki so zato ves čas odprte. Kače občasno odvržejo kožo - se levijo . S tem zamenjajo staro, obrabljeno kožo in se znebijo zajedavcev, kot so klopi terpršice. Levitev naj bi omogočala tudi rast , vendar to pri kačah ni tako nedvoumno kot denimo pri žuželkah. Ker so luske del kože in ne samostojne, morajo kače odvreči celotno vrhnjico naenkrat.
- EKOLOGIJA IN POMEN ZA ČLOVEKA
Torej izključno mesojede živali, ki pogoltnejo cel plen. Prehranjujejo se z majhnimi živalmi, kot so kuščarice, druge kače, mali sesalci , ptiči in njihovimi jajci,ribami in , polži ali žuželkami. Večina kač ni strupenih in ubijejo plen tako, da ga pogoltnejo ali zadušijo s stiskanjem. Nekatere nesorodne skupine so tako razvile strup - mešanico različnih toksinov , ki jo izločajo modificirane žleze slinavke. Odpirajo se skozi vrsto tematike zobe-strupnike , ki imajo lahko samo žleb za stekanje ali pri naprednejših kanalih skozi zob.
Človekov strah pred kačami temelji na izkušnjah z rdečimi vrstami, ki se uporabljajo tudi za samoobrambo. Takih je približno 725 vrst po vsem svetu, od tega jih ima 250 tako močan strup, da lahko ubije človeka z enim ugrizom. Dokumentirani primeri smrti zaradi kačjih ugrizov tako redki, večinoma povzročajo le bolečo rano. V splošnem pa se kače raje umaknejo nevarnosti in se odzovejo agresivno le kadar nimajo izhoda. Kače se pogosto srečamo v mitih in legendah , kjer poosebljajo bodisi dobro, bodisi zlo.
_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
KONJ
1Konj
(znanstveno ime Equus caballus) je veliki lihorski kopitar in eden izmed sedmih sodobnih vrst Equus, v katerem med drugimi sodijo še osli , polosli in zebre . Samcu domačega konja pravimo žrebec, samici kobila, mladiču pa žrebe. Kastriran žrebec je kastrat. Poni je po pravilih Mednarodne konjeniške zveze ( Fédération Équestre Internationale – FEI) konj nižji 148 cm (višina vihra) oz. podkovan nižji od 149 cm Poznamo pa tudi miniaturne konje – zelo velike ponije Najmanjša pasma miniaturnih konj je Falabella (zelo redka pasma), katere viher ne sme preseči 78 cm.
2
Konj se je v zadnjih 45 do 55 milijonih letih razvil iz malega večprstnega bitja, Eohippusa , v današnjem času veliko enoprstno žival. Ljudje so začeli udomačevati konje okoli leta 4000 pr. n. št., domnevno so bili udomačeni okoli 3000 let pr. n. št. Konji vrste caballus TAKO udomačeni, čeprav nekatere domaće populacije živijo v naravi Kot divji konji. Te divje populacije niso pravi divji konji, saj se ta izraz uporablja za opis konjev, ki niso bili nikoli udomačeni, kot so ogroženi mongolski divji konj, Equus Prewalskii , ločena vrsta ali podvrsta in edini preostali pravi divji konj. Obsežen, specializiran besednjak, ki se uporablja za opis konjskih konceptov, ki zajema vse od anatomije do življenjskih stopenj, barv, oznak, pasem , gibanja in vedenja.
Anatomija konjem omogoča, da izkoristijo hitrost za pobeg pred plenilci. Imajo dobro razvit občutek za ravnotežje in močan odziv na boj in bežanje. V zvezi s to potrebo po begu pred plenilci v naravi je nenavadna lastnost: konji lahko spijo tako, da stojijo in ležijo, pri čemer mlajši konji načeloma spijo več kot odrasli. Fazo španja REM, ki mora dnevno trajati od ene do dve uri, pa lahko dosežejo le, če spijo leže. Samice konj, ki se imenujejo kobile, nosijo mladiče približno 11 mesecev, mladi konj, imenovan žrebe, lahko stoji in teče kmalu po rojstvu. Večina udomačenih konjev se začne navajati na sedlo ali konjski pas med drugimi v četrtem letu. Do petih let doseže polni razvoj odraslih in imajo povprečno življenjsko dobo od 25 do 30 let.
Konjske pasme so ohlapno razdeljene v tri kategorije in temeljijo na splošnem temperamentu: živahne »polnokrvne pasme« s hitrostjo in vzdržljivostjo; »hladnokrvne pasme«, kot so vlečni konji in nekateri poniji , primerni za počasno, težko delo; in»toplokrvni konji«, ki so se razvili iz križanja med polnokrvnimi in hladnokrvnimi konji. Pogosto se osredotoča na ustvarjanje pasem za posebne namene jahanja, zlasti v Evropi. Danes je v svetu več kot 300 pasem konj, razvitih za različne namene.
5
Konji in poniji, ki so v jahalni šoli, namenjeni za učenje, morajo biti primerni in varni za izvajanje učnega programa. Uporaba konj, mlajših od štirih let, je za namene jahalne šole nezakonita. Nekateri konji so lahko primerni za ježo že zelo mladi, nekateri pa zaradi temperamenta niso primerni za jahanje tudi, če so starejši. Blag temperament in priljudna narava sta zelo pomembne lastnosti šolskih konj. Konje s prijaznim temperamentom se največkrat uporablja za ježo mlajših in neizkušenih jezdecev. Površini, namenjeni učenju jahanja, pravimo jahališče ali maneža. Za vrhnjo plast v maneži se uporablja pesek ali blato, lahko pa tudi žaganje.
Najbolj razširjeni športi s konji je zagotovo razvito tudi kasaštvo. Olimpijske konjeniške discipline so dresurno jahanje, preskakovanje ovir in tridnevna preizkušnja v konjeništvu(dresurno, terensko, preskakovanje ovir). Vse olimpijske discipline potekajo posamezno in ekipno, moški in ženske tekmujejo v isti kategoriji.
Drugi znani športi s konji so še na primer rodeo, polo in zgodovinsko tudi lov na lisice (prepovedan v Angliji od leta 2004)
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
- Mačke ( znanstveno imeFelidae ) so družina iz redu zveri . So najbolj mesojeda družina izmed devetih. Najboljši znan predstavnik je domača mačka , ki jo je človek udomačil pred približno 10.000 leti. A družina obsega tudi vse ostale divje mačke, vključno z velikimi mačkami .
Družino delimo na DVE poddružini: Patherniae (kamor spadajo pripadniki ro iz vod Napaka Panthera: lev , Tiger , leopard , jaguar , snežni leopard , najbrž pa tudi Edini Živi pripadnik ro iz vod Napaka Neofelis - dimasti leopard ) v Felina, podkadružino MED jaguarundi, gepard, ris , ozelot, serval , karakal ter džungelska , črnogora , saharska , zlata , marmorna , kitajska puščavska , zalivska , divja in domača mačka ).
Prve domače mačke so se pojavile v oligocenu pred približno 25 milijoni let. V prazgodovinskem casu JE obstajala Tretja poddružina Macharidontinae , Ki JE obsegala sabljezobe Mačke , Kot JE Dobro poznani sabljezobi tiger Ali smilodon.
- RAZŠIRJENOST
Mačkemo v Evraziji , Afriki in Ameriki , od uščav do visokogorja, sreča vrste pa so gozdne. Prvo mačko naj bi udomačili Egipčani, saj so le-te pomagale pri lovljenju glodalcev.
- ZGRADBA TELESA
Vse imajo zelo dobro razvita čutila , kremplje , bliskovite reflekse ter varovalno barvo . Znano je, da večina mačk lahko svoje kremplje vpotegne, s čimer dosežejo, da le-ti ostanejo ostri. Slišijo zvok do 65 kHZ. Tako dobri plenilci in najpopolnejši mezojedi med plenilci. Vrste mačk so si zelo podobne. Razlike v zgradbi med tigrom in domačo mačko tako zelo veliko. Zato je sistematika mačk zelo težavna.
Vse mačke, razen največjih, so zaradi svojih močnih krempljev izvrstne plezalke, zaradi njihove oblike pa nerodne pri sestopanju, zato neredko kakšna mačka obtiči na drevesu. Nekatere mačke pa tudi dobro plavajo: mačke pasme "turška van", ki izvirajo iz neposredne bližine jezera Van na vzhodu Turčije, imajo celo rade vodo in velikokrat plavajo, za razliko od večine drugih pasem/vrst. Večina mačk je samotarskih. Na smrčku in repu žleze, s posebnimi značilnostmi lastnino.
Mačke so najbolj aktivne ob zori oz. mraku, čez dan pa najraje spijo, saj so zaradi nizkega števila znojnic nagnjene k pregrevanju, zaradi česar se ne smejo prenaprezati.
Največja vrsta mačk je sibirski tiger, ki lahko zraste do dolžine 3,5 m in tehta 300 kg. Še večji zraste liger, križanec med samcem leva in samico tigra.
4.ČUTILA
VID
Vid je za mačke zelo veliko. Mačje oči so ustvarjene za nočno lov in hitro opazijo nenadno gibanje plena. Tako velike in obrnjene naprej, da lahko na nočnem pohodu sprejmejo velike količine svetlobe . Lega oči omogoča stereoskopsko vidno polje, s čimer mačka zelo dobro oceni globino in s tem razdaljo. To uporabi pri napadu na plen, prav tako kot sova . Kot tega vidnega polja je pri mački 85°, pri konju 65° in pri človeku 120 º , kar pomeni, da človek vidi izredno plastično. Mačke v temi odlično vidijo tudi zaradi odbojnih celic (Tapetum lucidum), ki svetlobo z mrežnice odbijejo nazaj na (učinek ogledala), kjer so vidni čepki in paličice. Tako se z svetlobe podvoji. Ta refleksija je 130-krat močnejša kot pri človeku. Odvečno odbito svetlobo vidimo, če mački ponoči posvetimo v oči.
SLUH
Poleg odličnega vida mački v temi pomaga izreden sluh. Mačja ušesa so temu pravila.Sliši tudi ultrazvok . Nizke tone sliši slabše, zato se bolj odziva ženskim kot moškim. Dokazano je, da so mačke z modrimi očmi in belim kožohom genetsko bolj nagnjene h gluhosti.
Voh
Mačka ima tudi odličen voh, vendar se pri lovu nanj ne zanaša. Z nosom samo preverja hrano in bere ''sporočila'' drugih mačk. Mačje čutilo za voh je tridesetkrat občutljivejše od človeškega.
To je to
Naloge ne bo
lahko pa za 5 točk naredite opis snežnega leoparda
lepo se imejte
__________________________________________________________________________________ HEJJJJJ
kako ste???
Upam da dobro.
No ker ta šola še ni potekala v Torek prejšnji teden, bomo danes uzeli snov gozdne živali.
GOZDNE ŽIVALI
- Gozda si brez gozdnih živali ne moremo predstavljati. Le kakšni bili naši sprehodi skozi gozd, če ne bi slišali petja ptic in brnenja žuželk? Zagotovo veliko manj zanimivi. Kjerkoli v gozdu nekoliko obstajamo, naletimo na gozdne živali. Velikih, kot so srne, jeleni in medvedi verjetno ne srečali, saj se človeka izogibamo. Če bomo pogledali gozdno podrast ali tla, pa bomo videli množico drobnih živali.
- Raziskave so pokazale, da v srednjeevropskih bukovih gozdovih živi okoli 7.000 različnih živalskih vrst. Večina jih je majhnih in med vsakodnevnim sprehodom ne vidimo. Nekatere pa je bilo mogoče videti šele po močnem lupo ali mikroskopom. Med gozdnimi živalmi je zagotovo največ žuželk, tako po številu različnih oseb, kot tudi po številu različnih vrst. Teh je kar 5.200. Po številu različnih vrst sledijo pajki, suhe južine, paščipalci in pršice s 560 različnimi vrstami, deževniki in gliste (več kot 380 vrst), praživali (več kot 350 vrst), vretenčarji (109 vrst), polži (70 vrst), stonoge in strige (60 vrst) in mokrice (26 vrst).
3.Vsaka izmed živalskih vrst ima v gozdu točno določeno vlogo. Nekatere se hranijo z rastlinami, druge z drugimi živalmi in tretjimi z mrtvimi deli rastlin in živali. Skupaj z rastlinami in glivami skrbijo, da je gozd v ravnotežju, ki ga lahko poderejo le nepredvideni dogodki, kot so naravne ujme in posegi človeka.
- Številne je človek poimenoval škodljivce. Škodljivcev v naravi ni, ker ima vsaka vrsta točno določeno vlogo. Med rastlinami, živalmi in glivami obstajajo ravnotežje, ki omogočajo preživetje vsem. Nobena vrsta se ne namnoži toliko, da bi škodovala drugi, do te mere, da bi ta skoraj izginila. Po človeškem pojmovanju postane neka vrsta škodljivca takrat, ko uničuje nekaj, kar človek želi imeti ali vzgojiti. V primeru gozda je največkrat les. Doprenamnožitve neke vrste pride takrat, kadar človek neprimerno poseže v gozd. Zelo opazen primer so smrekovi lubadarji. Ti živijo povsod, kjer je doma smreka. Smreke ki rastejo v njim ustreznem okolju, tako zdrave in se uspešno branijo napadov lubadarjev, ki se zaradi tega ne morejo toliko namnožiti, da bi lahko smrekam škodovali. V Sloveniji pa smo v preteklosti sadili smreko tudi tam, kjer ni doma.
- Lubadarji so videli majhne , ki jih bomo le redko. V gozdu pa je veliko drugih živali, ki jih lahko srečamo. Srečali jih bomo, če bomo po gozdu hodili z odprtimi očmi in zaprtimi usti. Bolj, ko bomo tihi, večja je verjetnost, da bomo srečali srno, jelena, in druge večje gozdne živali.
Tudi jaz
Za 5 točk lahko naredite dodatno nalogo
- opišiteFAZANA
Za 10 točk pa Opišite Slovenske gozdove.
Lepo se imejte
animalllover
vir:https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/gozdne-zivali
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
hEJJJJJ
Upam da ste si snov zapisali, ker sem zafrknila
Snov sem samo izbrisala ne da bi jo koprala.
Jutri pišemo test
Oprostite😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😥😖😖😖😖😖😭😭😭😭😭😭😭😭😭😭😭
BORDER COLLIE/BORDERSKI OVČAR/ŠKOTSKI MEJNI OVČAR
1.
SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
Vrsta in velikost: 1. FCI skupina – ovčarski in pastirski psi, srednje velik
Teža: 13 kg – 22 kg
Višina: 25 cm - 30 cm
Barva: najpogostejša je črno-bela, tudi druge barve, vendar nikoli ne sme prevladati bela
Dolžina dlake: srednje dolga, vodoodporna
Odpadanje dlake: zmerno
Življenjska doba: 12 – 15 let in več
Bivalni prostor: stanovanje, hiša z velikim vrtom, kmetije, lahko biva v pesjaku, veliko prostora za gibanje na prostem
Velikost legla: 4 - 8, povprečno 6 mladičkov
2.
LESTVICA KARAKTERISTIK (1 - najmanj, 5 - najbolj)
Velikost 3
Zahtevnost nege 4
Odpadanje dlake 3
Zahtevnost vzgoje 3
Potrebna aktivnost 5
Primeren za otroke 3
Se ujame z drugimi živalmi/psi 2
Čuvaj, ki opozori 4
Čuvaj, ki brani 4
3. SPLOŠEN OPIS PASME
Pasma, namenjena čuvanju čred, izhaja iz meje med deželama Anglijo in Škotsko. Sloves dobrega čuvaja, polnega energije, se ga drži še danes. Borderski ovčar je pasma, ki zahteva celega človeka in ves njegov čas.
4. KARAKTER IN TEMPERAMENT
To je pes, ki bo z vami zelo prijazen, do tujcev pa nezaupljiv. Zaradi močnega ovčarskega nagona bodo želeli vse okoli sebe (vključno z otroci) postaviti na svoje mesto v »čredi« in tega mu enostavno ne moremo izbiti, je v njegovem karakterju. Pasma je drugače nežna in prijazna. Niso navdušeni nad lajanjem, vendar so odlični psi čuvaji, ki svojo družino ščitijo pred tujci. Posebej pazljivi moramo biti, ker se zelo radi lovijo s premikajočimi se predmeti in je promet lahko zelo nevaren (lovijo avtomobile).
5. UJEMANJE Z DRUGIMI ŽIVALMI
Z drugimi živalmi se običajno ne razume najbolje, saj želi vse imeti v čredi, česar druge živali običajno ne odobravajo. Sicer pa pasma nikoli ni napadalna.
6. KOMPATIBILNOST Z OTROKI
Z otroki se odlično razume, vendar zaradi ovčarskega nagona otroka včasih ne spusti izpred oči in če se mlajši otroci želijo odplaziti, ga lahko pes prime za gleženj in povleče nazaj. Tega ne počno zaradi krutosti in nočejo nikomur škodovati, želijo le paziti na otroka. Zato se staršem priporoča, da naučijo otroka in psa skupnega sobivanja in njuno interakcijo vselej nadzirajo.
7. DLAKA
Prekrit je z dvojno vodoodporno dlako. Krovna dlaka je valovita ali ravna in groba, podlanka pa je gosta, kratka in mehka. Poznamo dve vrsti: grobo in mehko krovno dlako. Prevladuje sicer črno-bela barva, vendar ga najdemo tudi v drugih odtenkih.
8. NEGA
Dlaka tem psom zelo odpada, zato je dnevno krtačenje priporočljivo. Zahteva pa se tedenska nega, da se dlaka blešči. Kopamo po potrebi. Posebej pozorni moramo biti za zajedavce v okolici ušes, saj se tam najlažje skrijejo.
9. ZDRAVSTVENE TEŽAVE
Nagnjeni so k alergijam na bolhe, gluhosti, epilepsiji ter displaziji kolkov.
10.VZGOJA IN TRENING
Je izredno učljiv, tako, da se danes pojavlja v večina kinoloških športih (agility, lovljenje frizbija,…). Ta živahen pes potrebuje ogromno zaposlitve. Če se bo začel dolgočasiti, si bo zabavo našel sam in ponavadi je to grizenje vsega kar vidi okoli sebe (tukaj ne govorimo le o čevljih ampak tudi o vzmetnicah in podobno).
11.ZAHTEVANA AKTIVNOST
So zelo aktivni psi, ki potrebujejo večurno dnevno aktivnost, najraje v obliki teka in zanimivih iger. Ni dovolj, da je pes le spuščen na dvorišču.
12.PRIMEREN BIVALNI PROSTOR
Ob primerni količini dnevne aktivnosti se te psi prilagodijo na življenje skoraj kjerkoli. Bolje se počutijo v naravi in na kmetijah, kjer se lahko igrajo, tečejo in aktivno preživljajo svoj čas varno in svobodno.
ŠE ENKRAT POVEM JUTRI PIŠEMO TEST
čE MI PIL NE BO DELAL DA VAM POŠLJEM POVEZAVO PIŠEMO V SREDO!!!!!!!!
LEPO SE IMEJTE
animalllover
vir: https://www.mrpet.si/pasma-borderski-ovcar-border-collie-p-16409.aspx
Domača naloga : malo učenja
_________________________________________________________________________________________-------------------_______________________________________________________
hejjj
Ocene testa lahko pogledate pod zavihkom ocene.
Opozarjam da če testa ne boste rešili dobili nažalost nezadostno oceno (se opravičujem ampak poglejte prijavili ste se na šole hehe vam bom pa s težkim srcem dala "cvek"(Šolsko dekle tebi ne bom dala cveka ker ti ne dela)) Povejte če je tole ver Lahko mi napišete v kotiček ali pa v komentarje pod Vpršanja glede šole
No danes bomo na željo Like emojis obrvanavali ameriškega goža.
AMERŠKI GOŽ
1. To je bila ena prvih vrst kač, ki so jo vzgojili in razmnoževali v ujetništvu. Zelo popularna je v Ameriki in Evropi. Popularnost lahko pripišemo privlačnemu videzu. Vzorci barv zelo variirajo, veliko je variacij zaradi selektivnega razmnoževanja, pa tudi mutacije so pogoste, tako da je videz vsake kače nekaj edinstvenega. Naslednji razlog je narava kače. Je dobrodušna, mirna. Samo mladiči in divje ujete živali lahko ugriznejo. Sicer pa čas preživet v ujetništvu divjost popolnoma odpravi, tako da so odrasli goži vzgojeni v ujetništvu povsem mirni. Enostavnost gojenja. V ujetništvu imajo dober apetit. Jedo miške, katere ni težko dobiti. Redko zbolijo. V ujetništvu se tudi razmnožujejo. Tudi njihova velikost zadovolji večini človeških okusov, hkrati pa niso tako velike, da bi bile nevarne za lastnika. Za dokaj normalno ceno je mogoče dobiti mladiča vzgojenega v ujetništvu.
Je idealna žival za človeka brez poprejšnjih izkušenj. In ostane največkrat najljubša tudi ljudem, ki gojijo veliko vrst kač.
2. VELIKOST
Mladiči, ki se izležejo so veliki od 23 do 36 cm. Minimalna velikost spolno zrelih kač je 75 cm in približno 100 g. Večina kač preseže to dolžino pri starosti 1,5 leta. Živijo do starosti 20 let. Odrasli goži so običajno veliki od 76 do 152 cm. Podatek je tudi da izjemoma, pretežno samci, dosežejo velikost 180 cm.
3. PREHRANJEVANJE
V naravi se odrasle kače prehranjujejo večinoma z majhnimi glodalci in ptiči, katere zadušijo z ovijanjem okoli žrtvenega telesa. Mladiči se prehranjujejo z majhnimi plazilci in drevesnimi žabami.
V ujetništvu odrasli goži lahko preživijo zgolj z gojenimi živimi miškami, mladiče pa hranimo s par dni starimi živimi miškami, glede na njihovo velikost primerno velikimi.
Pri prehrani s temi miškami ni potrebno nobenih dodatkov, če so le miške pravilno hranjenje in s tem tudi zdrave. Bolje da se izogibamo hranjenju kače z miškami iz divjine, ker so miške lahko prenašalci parazitov in drugih bolezni.
Če imate samo kačo ali dve je najbolj ugodno če miške kupimo v trgovinah z malimi živalmi, za več kač miške običajno gojimo doma. Če imamo več kač jih hranimo ločeno zaradi nevarnosti, da se dve ali več kač osredotoči in napade isto miško. Dobro je, da smo pri hranjenju navzoči.
Zaradi boljše prebave je priporočljiva topla podlaga – grelec. Če ima mladič velik terarij ga hranimo v manjšem prostoru da laže najde miško. Hranimo ločeno če imamo več kač. Ponudimo jim raje manjšo miško, kot večjo. Pravilo je, da jim ponudimo velikost miške (s kožo vred), kot meri obseg kače. Hranimo jih na 14 dni, odvisno od velikost miške.
Kače po dveh do štirih dneh prebavljanja in obdelave miške v želodcu z močno želodčno kislino, miško izločijo skozi kloako na spodnji repni strani kot temno obarvan kupček, ki nima pretiranega vonja in se hitro posuši. Posušene in trde kupčke občasno odstranimo.
4.
KAKO IZBRATI ZDRAVO ŽIVAL?
Imeti mora dober tonus mišic. Ko jo držiš, da se čuti moč mišic. Izogibati se je potrebno shujšanim živalim pri katerih se vidi hrbtenica. Kača mora izgledati zainteresirana za svojo okolico. Da je pozorna, radovedna, živahna. Pogledati je potrebno da nima deformacij (vbokline in izbokline ob hrbtenici, posebno blizu repa) in brazgotin. Da nima uši, katere vidimo kot majhne črne okrogle hroščke, ki lezejo po kači in kasneje posledično po tvoji roki ker si jo držal v roki (uši pri kačah iz ujetništva večinoma niso problem). Okolica ust in nosnic mora biti čista, brez sluzi ali belih oblog. Trebuh mora biti čist, brez lusk nenormalnega videza. Oči naj bodo jasne, enake barve in velikosti (razen, ko je kača okoli levitve).
Pri novorojenih mladičih se je potrebno prepričati, da se že sam hrani s par dni starimi miškami, sicer ga je potrebno na silo hraniti. Ko vidimo starše, skušamo predvideti barvo mladičev ko odrastejo in njihovo nrav. Normalno je da so bolj agresivni.
Pri izbiri odraslega goža, če je iz ujetništva, skušamo izvedeti za starost, da ni že čez reprodukcijsko dobo. Da je mirna. Če je živčna in napadalna bo večinoma takšna ostala, razen če je ravnokar ujeta iz divjine. Imajo že razvit barvni vzorec.
Domača naloga
OBVEZNA
Napiši prehranjevanje ameriškega goža
NEOBVEZNA
Za 3 točke
1.Kakšni so mladiči
Za 6 točk
1.Pobeg ameriškega goža
Za 10 točk
2. Eno bolezen ameriškega goža
Če dovoli Like emojis vam lahko kaj razloži, ker ima doma 2 ameriška goža
To je bila tudi njena idea da opišem ameriškega goža.
Lepo se imejte
animalllover
vir: https://teraristika.si/destination_detail/ameriski-goz/
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Create Your Own Website With Webador